Težavnost: 2

Avtorici: Maša Dobrina, Monika Pocrnjić

Labbook, ki ga držite v rokah, je zbirka navodil in priporočil, ki vas vodijo pri izvajanju delavnice »Ujemi veter«. Udeleženke/-ci delavnice spoznavajo osnove delovanja aerodinamike, kako delujejo turbine na veter in izdelajo vetrnico, ki se namesti na kolo ali skiro. To vam omogoča, da med vožnjo s kolesom zajamete veter in s tem povečate vidljivost na cesti z dodatnim svetlobnim telesom.

Vetrna turbina je preprosta za izdelavo in primerna tudi za začetnike na področju naredi sam (Do It Yourself), hkrati pa zahteva nekaj sestavljanja in razumevanja dinamike vetra, s čimer prav tako zadovolji tiste, ki jih zanimajo obnovljivi viri energije in njihovo delovanje.

Delavnico »Ujemi veter« smo razvili v okviru Kons - usposabljanj za mentorje, ki se srečuje v ciklu ustvarjalnih srečanj z namenom raziskovanja in povezovanja sodobnih tehnologij ter metod, pomembnih za razvoj naprav in praktično-izobraževalnih delavnic.

Stopnje težavnosti:

• RADOVEDNEŽ - Primerno za vsakogar.
• RAZISKOVALEC - Ne poznam področja, ampak bom zmogel z malo razmišljanja.
• POZNAVALEC - Imam dovolj znanja za samostojno delo.
• MOJSTER - Sem kar vešč, vstopam v polje poglobljenega razumevanja umetniških in znanstvenih trikov.
• RAZVIJALEC - Znam že toliko, da lahko vodim druge iz kategorij od ena do tri.
• MENTOR - Razumem vsebine, obvladam tehnologije, razvijam in posredujem znanje samostojno.

Creative Commons: © To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons.

Priznanje avtorstva 4.0 je mednarodna.

Na delavnici »Ujemi veter« bomo spoznali, kako so se v umetnosti in znanosti pojavljali koncepti, ki se danes uporabljalo pri učinkoviti rabi vetrne energije. Da vinci in Vincent Van Gogh sta prav tako razmišljala o gibanju vetra in njegovemu vplivu na ostala telesa, od vedno pa si je človek želel leteti in posnemati ptice, ki mojstrsko obvladujejo zračne tokove. Poglejte si galebe na morju!

Naučili se bomo, kakšne oblike povzročajo več ali manj zračnega upora in to znanje uporabili pri oblikovanju lastnih vetrnic. Vetrnice bomo potem pritrdili na elektromotorje, ki jih najdemo v odsluženih CD-ROM-ih ali tiskalnikih ter naš generator elektrike pritrdili na kolo. V drugem delu delavnice bomo izvedli meritve, koliko energije lahko proizvedemo samo z močjo vetra, ki nam piha nasproti, ko se vozimo s kolesom ali skirojem. Na koncu bomo na našo vetrno turbino priključili še LED lučko, da bomo v prometu bolj vidni.

Slika 1. 1 Zračni upor pri kolesarju (Vir: https://www.cyclingabout.com/fascinating-aerodynamics-bikepacking-bicycle-touring/)

Če kolesarimo v ohlapnih oblačilih smo 5 % počasnejši (za 100 kilometrov potrebujemo približno 10 minut več časa).

Dinamika tekočin je veda, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.

Aêrodinámika je veja dinamike tekočin, ki se preučuje premikanje zraka in sile, ki delujejo na premikajoča se telesa v gibanju. Razumevanje aerodinamike omogoča predvsem računanje sil in navorov na telesa v toku zraka.

Turbulenca nastane, ko se zrak, ki ga zagreje sonce, na zemeljskem površju razširi. Razširjen zrak se dvigne v višave, ustvari nekakšen zračni vrtinec, ki se dvigne, ohladi in kondenzira v oblak. Tako nastane najlažje opazna vrsta turbulence, posebej, ko se vozimo z letalom – konvektivna turbulenca. Do tega pa ne pride vedno, ko se dviguje topel zrak. Za razliko od konvektivnih turbulenc, ki so vidne kot oblaki, pa je s prostim očesom nemogoče zaznati turbulenco čistega zraka. Ta se pojavi, ko je naraščajoči vroči zrak preveč suh, da bi se lahko oblikoval v oblak.

Zračni upor (ang. »Drag«) je sila, ki nastane pri premikanju telesa skozi zrak in je nasprotna smeri gibanja. Kdor se giba dvakrat hitreje, premaguje štirikratni upor. Hitrejši kot smo, več energije bo proizvedla naša vetrna turbina.

Izračuna se po tej enačbi:

Ta enačba naj bo v pomoč pri oblikovanju tvoje vetrnice. Vidimo, da lahko na učinkovitost vetrnice vplivamo s hitrostjo, s katero poganjamo kolo ali skiro in kakšna je površina, ki nasprotuje zračnemu toku. Prav tako pri oblikovanju upoštevamo še različne koeficiente upora.

Zračni upor pri različnih oblikah:

Leonardo da Vinci je bil znanstvenik in inžiner, ki je bil očaran nad naravo in je imel hkrati um naravnan za reševanje problemov. Tako je lahko združeval umetnost in znanost. Na letenje je gledal z drugačne perspektive in vedel je, da se lahko razume z matematičnimi koncepti. Zato je meril moč vetra in oblikoval več letečih naprav.

Slika 2.1: Davincijev zračni vijak. (Vir: https://theconversation.com/leonardo-da-vincis-helicopter-15th-century-flight-of-fancy-led-to-modern-aeronautics-116241).

Slika 1.1: Van Gogh : Zvezdnata noč (Stary Night)

Slavni umetnik Van Gogh je v njegovem delu »Zvezdnato nebo« iz leta 1889 upodobil svetlobo lune in obliko oblakov kot delujejo turbulentni dinamični sistemi. Kako deluje turbulenca in gibanje tekočin je še danes eno izmed nerazrešenih misterijev moderne fizike.

Znanstveniki so se želeli prepričati, ali obstaja povezava med Van Goghovo umetnino in med turbulenco, ki so jo znanstveniki merili ob preučevanje naravnih pojavov. Ugotovili so, da je van Gogh v svojih umetninah, posebej v delih, ki jih je naslikal v obdobju, ko je bilo njegovo psihično stanje najslabše, risal naravno turbulentnost s presenetljivo matematično natančnostjo.

Poglej več o tej zgodbi na TED govoru na Youtube.

Viri:

https://www.ted.com/talks/natalya_st_clair_the_unexpected_math_behind_van_gogh_s_starry_night https://www.npr.org/sections/13.7/2015/04/01/396637276/van-goghs-turbulent-mind-captured-turbulence

VAWT / HAWT – kratice za vetrne turbine z navpično osjo vrtenja in vetrne turbine z vodoravno osjo vrtenja v angleškem jeziku.

Vetrnice so lahko zajemajo zrak vertikalno ali horizontalno in tako proizvajajo energijo. Učinkovitost vetrnice merimo tako, da delimo hitrost elise z hitrostjo vetra, kar nam da koeficient hitrosti elise.

Oglej si video kakšne zanimive vetrne turbine že obstajajo.

Slika 3.1: Vetrnica, ki ima obliko ptičjih kril, da povzroča manj hrupa in je manj nevarna za ptice.

Vir: https://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-4161090/Hummingbird-wind-turbine-flaps-giant-wings.html

Slika 6: Kako vetrnica prozvaja električno energijo?

1. Konverter na strani generatorja 2. Inverter na strani omrežja, ki pelje do močnostnega sistema 3. Med njima je WECS kontroler (ang. Wind Energy Conversion System - sistem za pretvarjanje vetrne energije)

Učinkovitost vetrnic ne more preseči Betzove limite

Betzova limita je teoretično maksimalna učinkovitost zračne turbine, ki jo je leta 1919 definiral nemški fizik Albert Betz. Ugotovil je, da je maksimalna učinkovitost 59,3 %. To pomeni, da samo približno dve tretjini kinetične energije vetra lahko uporabimo za vrtenje turbine in proizvajanje elektrike. V realnosti večina vetrnih turbin dosega učinkovitost med 35 in 45 %.

Vetrne turbine delujejo tako, da upočasnjujejo vetrni tok in tako vetru odvzamejo kinetično energijo in jo pretvorijo lastno rotacijsko energijo. Če bi vetrnica bila 100 % učinkovita, potem bi morala popolnoma ustaviti veter, ki pride v stik z vetrnico, kar je nemogoče, saj se potem ne bi vrtela, ker veter ne bi šel ven na zadnji strani vetrnice.

Vir: https://energyeducation.ca/encyclopedia/Betz_limit

Slika 7 : 3D modeli komponent zelo učinkovite oblike vetrnice. Na sredini je stožec, ki zaradi manjše začetne uporne površine reže veter in ga pospešeno pošilja do elis turbine. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=wWZLxYIKlpQ

VENTURI efekt

Venturi efekt je zvečanje pritiska v tekočini, ki nastane, ko tekočina potuje skozi stisnjen del cevi. Imenuje se po italianskemu fiziku Giovanniju Battisti Venturiju, ki je ta pojav odkril v 18. stoletju. Ta pojav lahko sami preizkusimo, ko zalivamo vrt in stisnemo konec cevi. Razmisli, kako bi nam ta pojav lahko koristil pri izdelavi vetrnic?

Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Venturi_effect

Orodje

• Multimeter,
• Protoboard
• Škarje
• Vroča pištova
• Aligatorske žice
• Vrtalnik
• Zaščitna očala
• Spajkalnik
• 3D printer

Materiali

• Šablona, trši papir, karton, plastificiran papir ipd.
• Svinčnik
• Vezice za večkratno uporabo
• Visokosvetilna LED luč, ali žepna luč
• Magnetni motor DC (6-24V) iz odsluženega akumulatorskega vrtalnika ali sušilca za lase, ali koračni motor iz odsluženega printerja
• Toroid, okoli katerega navijemo vodnik (žico) za induktor
• Žica
• Tranzistor (NPN, 2N3904)
• 8 x Diode (1N4148)
• Upor (1k ohm)
• Kondenzator (polariziran, 10 - 22μF)
• Vitro plošča
• Solna kislina
• Vodikov peroksid (v delavnici je uporabljen 30 %)
• Dve plastični posodi ali škatli
• Gumijaste rokavice
• Alkoholni flomaster
• Cin

Pri tej vaji bomo narisali in izrezali našo vetrnico.

Za izdelavo učinkovitejše oblike vetrnice za zajem vetra razmisli o lastnostih aerodinamike in upoštevaj koeficient zračnega upora pri obliki. Prav tako si lahko pomagaš z informacijami iz prvega poglavja Kaj pravi znanost?.

Na koncu knjige najdete nekaj vzorcev vetrnic, ki smo jih že spoznali, lahko pa izdelate čisto svojo obliko in ugotovite, ali je ta oblika učinkovitejša od drugih.

Za generator električne energije potrebujemo ustrezen motor. Magnetne motorje lahko najdemo v odsluženih akumulatorski vrtalnikih ali sušilcih.

Postopek, kako na primer odvijačiti vse komponente, da pridemo do motorja sušilca najdete tukaj.

Koračne motorje lahko najdemo v odsluženih tiskalnikih. Pri razstavljanju si pomagamo z brskanjem po spletu. Na primer pri proizvajalcu lahko preverimo navodila ali po forumih poiščemo postopek, kako ga razstaviti.

Za naš primer demonstracije smo si izbrali laserski tiskalnik. Več o procesu razstavljanja in sortiranja na primer in-jet tiskalnika s skenerjem najdeš tukaj.

Slika 9

Na spletni strani proizvajalca preverimo navodila, kako pravilno odstranimo kartušo.

Slika 10

Pogledamo, kje se nahaja kartuša za tisk in jo odstranimo.

Slika 11

Odvijačimo vse vijake, ki jih najdemo na tiskalniku. Začetek je najtežji - odstranimo stranske zaščitne plastike in zadnjo prečno.

Slika 12

Ko nam uspe, najdemo še več vijakov, ki jih spet odvijačimo.

Slika 13

Odstranimo vmesno podporno plastično telo.

Slika 14

Odstranimo še kovinsko pregrado in vse vmesne zobnike različnih velikosti. Prišli smo do glavnega vezja tiskalnika. Tukaj lahko sledimo povezavam, ki nas vodijo do mesta kjer je nameščen koračni motor.

Slika 15

Odščipnemo žice z klešči in previdno odvijačimo motor iz ohišja.

Ko je vetrnica izdelana jo lahko priklopimo na motor in multimeter. Na izhodu motorja dobimo izmenični tok (AC). Za merjenje pa je potreben enosmerni tok (DC). Za pretvorbo izmeničnega toka v enosmernega zato uporabimo mostični usmernik sestavljen iz štirih ali osem 1N4148 diod, odvisno od izbire motorja. Sestavimo vezje za magnetni motor po sliki sheme:

Slika 16

Sestavimo vezje za koračni motor po sliki sheme:

Slika 17

Multimeter povežemo z aligatorskimi žicami in priklopimo v (+) in (-) na prototipni plošči. Zavrtimo gumb do oznake 20V. Prižgimo ventilator in nastavimo na različne jakosti. Medtem gledamo meritve na multimetru. Izmerjeno vrednost si zapišemo v labbook in jo primerjamo z drugimi.

Moja vetrnica proizvede ………………………… mV izhodne moči.

Kateri motor je bil najbolj učinkovit? ……………………………

Zdaj ko smo videli, da nam je uspelo izmeriti veter, ga lahko še uporabimo tako, da na cesti postanemo bolj vidni in na vetrnico priklopimo dodatno lučko. Ali sveti? In kaj naredimo, ko motor ne proizvede dovolj izhodne moči, da bi zadostovala za poganjanje naprav? Pokličemo Tata Joulov!

Slika 18

Vir:https://en.wikipedia.org/wiki/Joule_thief

Tako imenovani »tat Joulov« je minimalistični, oscilirajoči oziroma prenihajni povečevalec električne napetosti. *Vdih* Je majhen in enostaven za izdelavo, ponavadi se ga uporablja za poganjanje majhnih električnih odjemalcev (naprav). To je v bistvu vezje, ki ga poznamo tudi pod drugimi zabavnimi imeni: »oscilator oz. prenihajnik blokov«, »zvon za joule ali ang. Joule ringer« in »vampirska bakla ali ang. Vampire torch«.

Vezje lahko porabi skoraj vso energijo v eni celici električne baterije, celo veliko pod mejo električne napetosti, kjer druga vezja baterijo označijo kot popolnoma prazno. Zato je dobil tako ime, ki namiguje, da vezje »krade« energijo ali »joule« iz vira (baterije).

To vezje je primer oscilatorja blokov, ki oblikuje pretvornik za ojačitev ne-regulirane električne napetosti. Izhodna napetost se poveča zaradi večjega toka pri vhodu, ampak povprečni tok se potem zmanjša pri izhodu.

Za vezje je potrebno sestaviti še induktor iz toroid obračka in dveh kosov izolirane bakrene žice, dolgih vsaj 20 cm. Žici ovijemo okrog obročka vsaj 20x. Nato sestavimo vezje na protobordu z magnetnim motorjem, mostičnim usmernikom in tatom joulov po sliki sheme:

Slika 19

Če smo izbrali namesto magnetnega koračni motor sestavimo vezje z mostičnim usmernikom in tatom joulov po sliki sheme:

Slika 20

Vezje ponovno preizkusimo s pomočjo ventilatorja. Prižgimo ventilator in nastavimo na različne jakosti. Če smo vse pravilno povezali in nam vezje deluje se nam lučka prižge. Deluje? Ne? Preverimo vse elemente in povezave na protobordu.

Pri gradnji naše naprave smo prišli do točke, ko bomo mogli vezje prestaviti iz protoborda na izjedkano ploščo. To naredimo zato, da bodo elementi povezani med seboj na trdi podlagi, ki jo bomo na koncu zaščili pred vlago z lepilnimi vložki vroče pištole. Preden prenesemo risbo na bakreno virtro ploščo si moremo vezje skicirati na list papirja. Narišimo kvadrat velikosti vsaj 4 x 5 cm, ki bo predstavljal format plošče. Nato prerišemo vse povezave med elementi glede na shemo, ki smo jo sestavili na protobordu.

Slika 21: Primer skice vezja na papirju.

Pred prenosom risbe na vitro ploščo, moremo ploščo temeljito očistiti, ker so nekatere nečistoče lahko odporne na jedkanje. Najlažje jo mehansko očistimo s finim brusnim papirjem. Umazanijo organskega izvora odstranimo z alkoholom ali acetonom in oksidirano površino očistimo s krpo, navlaženo z solno kislino. Pri tem pazimo, da ne puščamo prstnih odtisov ali druge umazanije. Sloj, ko bo baker ščitil pred jedkanico narišemo z vodoodpornim flomastrom.

Slika 22: Primer risbe vezja na bakreni vitro plošči.

Ko smo narisali vezje, lahko pripravimo kislino. V eno plastično škatlo (ali posodo) nalijemo vodo, v drugo pa bomo naredili mešanico za jedkanje. Pripravimo kemikalije za jedkanje: formula: ⅓ voda (H2O), ⅓ solna kislina (HCL), ⅓ vodikov peroksid (H2O2). Če uporabljamo vodikov peroksid, ki ima manj kot 30%, lahko v mešanico dodamo manj vode. Prva mešanica bo prozorna, ko pa damo noter prvo bakreno ploščico, se bo mešanica obarvala modro. Ob uporabi moramo biti zelo previdni! Uporabljati moramo zaščitna očala in gumijaste rokavice.

Slika 23: Priprava jedkanice

1. Banja za vodo (levo), banja za jedkanico (desno)
2. V banjo za jedkanico nalijemo 1/3 vode od skupnega volumna (npr. če je skupaj za delavnico 100ml, 33 ml vode)
3. Dodamo ⅓ solne kisline (npr.33 ml)
4. Peroksid odmerimo ⅓ (npr.33 ml)
5. Peroksid počasi dodajamo v jedkanico, po občutku dokler se ne pojavijo mehurčki.

Ko ploščo damo v jedkanico se bodo na površini začeli pojavljati mehurčki. Posodo moramo rahlo majati, tako da se mešanica preliva preko ploščice. Ko mehurčki več ne nastajajo, lahko (z rokavico!) iz jedkanice vzamemo vezje, in ga premaknemo v posodo z vodo. Voda bo prekinila reakcijo.

Slika 24: Jedkanje in vezje po jedkanju

Jedkanico po končanem delu pospravimo v stekleno ali plastično posodo, ki je ne smemo takoj zapret, saj vodikov peroksid razpada v vodo in kisik. Počakamo vsaj en dan, da ga zamašimo in shranimo za naslednje jedkanje. Vse kemikalije pospravimo v temen, hladni prostor.

Če želimo lahko na zgornji strani plošče zvrtamo luknje kamor bomo vstavili elemente. Pred začetkom dela si nadenemo zaščitna očala in preden napravo vklopimo pazimo, da naše roke niso preblizu svedra.

Pred začetkom spajkanja ploščo premažemo z fluksom. Ko se posuši, lahko elemente spajamo z jedkano ploščo. Glede na izbiro motorja dodamo ustrezno število diod. Za dc motor z dvema žicama, štiri diode. Za koračni motor z štirimi žicami, osem diod.

ali

Slika 25

Pri postavljanju diod, kondenzatorja in tranzistorja bodimo pozorni na pravilen položaj! Glej sliko od 25 - 31. Levo in desno nogo diode zvijemo navzdol in položimo na zgornjo stran plošče. Segrejemo površino med ploščo in nogo s konico spajkalnika. Med ploščo in levo nogo diode dodamo malo cina. Odmaknemo žico cina in počakamo, da se razlije. Previdno odmaknemo spajkalnik in pazimo, da ne premaknemo povezave med dido in ploščo. Levo in desno nogo kondenzatorja zavijemo rahlo navzgor in ga položimo na zgornjo stran plošče poleg diod.

Slika 26

Noge tranzistorja previdno zavijemo rahlo navzgor in ga položimo na zgornjo stran poleg kondenzatorja. Previdno spajkamo noge tako:

Slika 27

Levo in desno nogo upora rahlo zavijemo navzdol in ga položimo poleg sredinske noge tranzistorja.

Slika 28

Pri postavljanju žic induktorja bodimo pozorni na pravilen položaj! Glej sliko:

Slika 29

Na tej točki lahko dodamo našo visokosvetilno led diodo ali vezje LED diod, ki smo ga razstavili iz žepne lučke. Bodimo previdni, da ne zamenjamo povezav, drugače nam luč ne bo svetila!

Slika 30

Na koncu še spajkamo povezave od vetrne turbine na vezje.

ali

Slika 31

Slika 32

Preden vezje zaščitimo pred vlago z lepilom iz vroče pištole, še testiramo, ali vezje deluje. Deluje? Ne? Preverimo vse elemente in povezave na jedkani ploščici.

Naš generator elektrike pritrdimo na kolo z oprijemko, vročim lepilom in vezicami ali vrvico.

Povezava do 3d print prijemalka za kolo.

Slika 34

Slika 35

Preizkusimo učinkovitost vetrnice z multimetrom in primerjajmo meritve. Odmerjena pista dolžine 100 m bo naš poligon za merjenje. Koliko voltov energije lahko proizvedemo z vožnjo kolesa ali skiroja? Poženimo kolo in poglejmo na multimeter! Izmerjeno vrednost si zapišemo v knjižico in jo primerjajmo z drugimi.

Moja vetrnica proizvede ………………………… mV izhodne moči pri vožnji na 100 m.

Katera oblika je bila najbolj učinkovita? ………………………………………………

Velikost poljubno prilagodi obliki tvojega kolesa ali skiroja.

Maša Dobrina je ustvarjalna razmišljevalka, navdušenka nad biomimikrijo in inženirka zvoka z diplomo Komunikologije (Medijskih komunikacij). Na podlagi strokovnega znanja s področja programiranja, 3D modeliranja in zvočnega inženiringa, Maša ustvarja v rešitve usmerjene ideje, ki pomikajo meje tega, kar je mogoče. Osredotoča se na uporabo koncepta zmanjšanja entropije v sistemih z navdihom inženiringa in oblikovanja v naravi ter tako razvija inovativne rešitve za življenjske izzive. Kot podjetnica, umetnica, zvočna inženirka in producentka ima Maša raznolik sklop spretnosti, ki ji omogoča, da se z multidisciplinarnim pogledom približa izzivom. Zanima jo raziskovanje tem o AI, avtomatizaciji, strojnem učenju in ustvarjalnosti. Je tehnološki optimist in verjame, da umni ljudje uporabljajo tehnologijo, manj umne pa uporabljajo lastniki tehnologij.

https://creative-goods.si

Monika Pocrnjić Monika Pocrnjić je diplomirana likovna pedagoginja in intermedijska umetnica. Deluje na področjih naredi sam (DIY) elektronike, risb in lutkovnega gledališča. Pri svojem delu se osredotoča na koncepte, kot so objekt kot vmesnik, robotsko gledališče in vloga tehnologij v sodobnem svetu. V umetniških delih uporablja in povezuje različne metode, medije in tehnike, med drugim 3D-tehnologije, hekanje in ustvarjalno preoblikovanje kode, najpogosteje pa jih prikazuje prek performativnih dogodkov ali gledaliških predstav. Živi v Rušah, ustvarja v Mariboru in po svetu.

https://github.com/monitronica

• Naslov: Ujemi veter
• Podnaslov: Naredi sam (DIY) (9+) (Raziskovalec, težavnost 2)
• Avtorici delavnice: Maša Dobrina, Monika Pocrnjić
• Avtorici labbooka: Maša Dobrina, Monika Pocrnjić
• Fotografije in sheme: Maša Dobrina, Monika Pocrnjić
• Prelom in oblikovanje: Maša Dobrina
• Lektura: Maša Dobrina
• Produkcija delavnice: MKC Maribor, Platforma konS
• Kraj in založba: Novo mesto, LokalPatriot
• Leto izida: 2023
• Naklada: 200 izvodov

Naslov knjižne zbirke, štetje v zbirki: Labbook konS, x. knjižica.

Brezplačna publikacija.

Labbook je nastal v okviru projekta konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Projekt konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana 780.653:621.3(035)

DOBRINA, Maša Ujemi veter : labbook : naredi sam (DIY) (9+) : raziskovalec, težavnost 2 / [avtorica Labbooka Maša Dobrina ; avtorica uvodnega besedila Maša Dobrina ; fotografije in sheme Maša Dobrina].

Novo mesto : LokalPatriot, 2023. – (Labbook k3ons ; knjižica ??) ISBN 978-961-92137-8-0 COBISS.SI-ID 117399555