start
Differences
This shows you the differences between two versions of the page.
| Both sides previous revisionPrevious revisionNext revision | Previous revision | ||
| start [2023/05/22 11:26] – mdobrina | start [2023/06/23 14:34] (current) – 85.10.0.228 | ||
|---|---|---|---|
| Line 1: | Line 1: | ||
| - | **Ujemi veter - LABBOOK** | + | ====== |
| - | + | ||
| - | + | ||
| - | KONS | Maša Dobrina | + | |
| - | + | ||
| - | + | ||
| - | + | ||
| - | + | ||
| - | LABBOOK | + | |
| - | UJEMI VETER | + | |
| - | Težavnost: 1 – 2 | + | |
| - | Avtorici: Maša Dobrina, Monika Pocrnjić | + | |
| - | Labbook, ki ga držite v rokah, je zbirka navodil in priporočil, | + | |
| - | Vetrna turbina je preprosta za izdelavo in primerna tudi za začetnike na področju naredi sam (Do It Yourself), hkrati pa zahteva nekaj sestavljanja in razumevanja dinamike vetra, s čimer prav tako zadovolji tiste, ki jih zanimajo obnovljivi viri energije in njihovo delovanje. | + | |
| - | Delavnico »Ujemi veter« smo razvili v okviru | + | |
| - | Stopnje težavnosti: | + | |
| - | RADOVEDNEŽ | + | |
| - | Primerno za vsakogar | + | |
| - | RAZISKOVALEC | + | |
| - | Ne poznam področja, ampak bom zmogel z malo razmišljanja | + | |
| - | POZNAVALEC | + | |
| - | Imam dovolj znanja za samostojno delo | + | |
| - | MOJSTER | + | |
| - | Sem kar vešč, vstopam v polje poglobljenega razumevanja umetniških in znanstvenih trikov | + | |
| - | RAZVIJALEC | + | |
| - | Znam že toliko, da lahko vodim druge iz kategorij od ena do tri. | + | |
| - | MENTOR | + | |
| - | Razumem vsebine, obvladam tehnologije, | + | |
| + | * [[kons: | ||
| + | * [[kons: | ||
| + | * [[kons: | ||
| - | Creative Commons: © | ||
| - | To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons. | ||
| - | Priznanje avtorstva 4.0 mednarodna. | ||
| - | KAZALO | ||
| - | |||
| - | Uvod - Potek delavnice 5 | ||
| - | Kaj je aerodinamika? | ||
| - | Davincijev zračni vijak 8 | ||
| - | Turbulentni um Vicenta Van Gogha je ujel turbulenco 9 | ||
| - | Kako zberemo energijo vetra? 9 | ||
| - | Kako vetrnica proizvaja električno energijo? | ||
| - | Kaj potrebujemo 12 | ||
| - | Orodje 12 | ||
| - | Materiali 12 | ||
| - | Napotki za izdelavo vetrne turbine 13 | ||
| - | Vaja 1: Sestavi vetrnico 13 | ||
| - | Vaja 2: Pritrdi vetrno turbino na kolo ali skiro 13 | ||
| - | Vaja 3: Preizkusi učinkovitost vetrnice in turbine z multimetrom ter primerjaj meritve 13 | ||
| - | Vaja 4: Poveži LED luč na vetrno turbino in ujemi veter! 14 | ||
| - | O avtoricah 18 | ||
| - | Kolofon 19 | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | Uvod - Potek delavnice | ||
| - | Na delavnici »Ujemi veter« bomo spoznali, kako so se v umetnosti in znanosti pojavljali koncepti, ki se danes uporabljalo pri učinkoviti rabi vetrne energije. Da vinci in Vincent Van Gogh sta prav tako razmišljala o gibanju vetra in njegovemu vplivu na ostala telesa, od vedno pa si je človek želel leteti in posnemati ptice, ki mojstrsko obvladujejo zračne tokove. Poglejte si galebe na morju! | ||
| - | Naučili se bomo, kakšne oblike povzročajo več ali manj zračnega upora in to znanje uporabili pri oblikovanju lastnih vetrnic. Vetrnice bomo potem pritrdili na elektromotorje, | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | Kaj je aerodinamika? | ||
| - | (kaj pravi znanost?) | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Slika 1. 1 Zračni upor pri kolesarju (Vir: https:// | ||
| - | |||
| - | Dinamika tekočin je veda, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu. | ||
| - | Aêrodinámika je veja dinamike tekočin, ki se preučuje premikanje zraka in sile, ki delujejo na premikajoča se telesa v gibanju. Razumevanje aerodinamike omogoča predvsem računanje sil in navorov na telesa v toku zraka. | ||
| - | Turbulenca nastane, ko se zrak, ki ga zagreje sonce, na zemeljskem površju razširi. Razširjen zrak se dvigne v višave, ustvari nekakšen zračni vrtinec, ki se dvigne, ohladi in kondenzira v oblak. Tako nastane najlažje opazna vrsta turbulence, posebej, ko se vozimo z letalom – konvektivna turbulenca. Do tega pa ne pride vedno, ko se dviguje topel zrak. Za razliko od konvektivnih turbulenc, ki so vidne kot oblaki, pa je s prostim očesom nemogoče zaznati turbulenco čistega zraka. Ta se pojavi, ko je naraščajoči vroči zrak preveč suh, da bi se lahko oblikoval v oblak. | ||
| - | Zračni upor (ang. »Drag«) je sila, ki nastane pri premikanju telesa skozi zrak in je nasprotna smeri gibanja. Kdor se giba dvakrat hitreje, premaguje štirikratni upor. Hitrejši kot smo, več energije bo proizvedla naša vetrna turbina. | ||
| - | Izračuna se po tej enačbi: | ||
| - | D = 1/2 ρV^2 AC_D | ||
| - | |||
| - | D … zračni upor (ang. Drag) | ||
| - | ρ … gostota zraka (odvisna od nadmorske višine | ||
| - | – 1 ob morski gladini, višje kot gremo, nižja je gostota) | ||
| - | V … hitrost premikanja (kolesa) | ||
| - | A … sprednja površina kolesarja | ||
| - | CD … koeficient upora | ||
| - | Ta enačba naj bo v pomoč pri oblikovanju tvoje vetrnice. Vidimo, da lahko na učinkovitost vetrnice vplivamo s hitrostjo, s katero poganjamo kolo ali skiro in kakšna je površina, ki nasprotuje zračnemu toku. Prav tako pri oblikovanju upoštevamo še različne koeficiente upora. | ||
| - | Zračni upor pri različnih oblikah: | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | Davincijev zračni vijak | ||
| - | (kaj pravi umetnost?) | ||
| - | Leonardo da Vinci je bil znanstvenik in inžiner, ki je bil očaran nad naravo in je imel hkrati um naravnan za reševanje problemov. Tako je lahko združeval umetnost in znanost. Na letenje je gledal z drugačne perspektive in vedel je, da se lahko razume z matematičnimi koncepti. Zato je meril moč vetra in oblikoval več letečih naprav. | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Slika 2.1: Davincijev zračni vijak (Vir: https:// | ||
| - | Turbulentni um Vicenta Van Gogha je ujel turbulenco | ||
| - | |||
| - | Slika 1.1: Van Gogh : Zvezdnata noč (Stary Night) | ||
| - | Slavni umetnik Van Gogh je v njegovem delu »Zvezdnato nebo« iz leta 1889 upodobil svetlobo lune in obliko oblakov kot delujejo turbulentni dinamični sistemi. Kako deluje turbulenca in gibanje tekočin je še danes eno izmed nerazrešenih misterijev moderne fizike. | ||
| - | |||
| - | Znanstveniki so se želeli prepričati, | ||
| - | na TED govoru na Youtube: | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Viri: | ||
| - | https:// | ||
| - | https:// | ||
| - | Slika 1.1: https:// | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Kako zberemo energijo vetra? | ||
| - | (kaj pravi tehnologija? | ||
| - | |||
| - | VAWT / HAWT – kratice | ||
| - | Vetrnice so lahko zajemajo zrak vertikalno ali horizontalno in tako proizvajajo energijo. Učinkovitost vetrnice merimo tako, da delimo hitrost elise z hitrostjo vetra, kar nam da koeficient hitrosti elise. | ||
| - | |||
| - | Oglej si video kakšne zanimive vetrne turbine že obstajajo: | ||
| - | https:// | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | Slika 3.1: Vetrnica, ki ima obliko ptičjih kril, da povzroča manj hrupa in je manj nevarna za ptice. Vir: https:// | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Kako vetrnica proizvaja električno energijo? | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | Zanimivosti: | ||
| - | Učinkovitost vetrnic ne more preseči Betzove limite (0.59), ali pač? | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Betzova limita | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | Če kolesarimo v ohlapnih oblačilih smo 5 % počasnejši (za 100 kilometrov potrebujemo približno 10 minut več časa). | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | VENTURI efekt | ||
| - | |||
| - | Kaj narediti, ko motor ne proizvede dovolj izhodne moči, da bi zadostovala za poganjanje naprav? Pokličemo Tata Joulov! | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | Kaj potrebujemo | ||
| - | Orodje | ||
| - | Multimeter, | ||
| - | Škarje | ||
| - | Palica | ||
| - | | ||
| - | |||
| - | Materiali | ||
| - | Šablona in trši papir | ||
| - | Pritrditev (oprijemalo) | ||
| - | Visokosvetilna LED luč (navadna lučka) | ||
| - | Žičke | ||
| - | 2 vijaka in 2 matici za pritrditev vetrne turbine na kolo ali skiro (lahko pa uporabite tudi plastične vezice – najbolje take, ki so za večkratno uporabo, da ne smetimo, če res ni potrebno) | ||
| - | brezkrtačni elektromotor iz starega CD-roma ali motor iz hladilnika matične plošče na odsluženem računalniku (to komponento lahko najdete na starih, odsluženih osebnih računalnikih). | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Postopek, kako odvijačiti vse komponente, da pridemo do motorja najdete tukaj: QR coda | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Napotki za izdelavo vetrne turbine | ||
| - | Vaja 1: Sestavi vetrnico | ||
| - | Pri tej vaji bomo narisali in izrezali našo vetrnico. Pri obliki elis bomo si pomagali z novim znanjem. Na koncu knjige najdete nekaj vzorcev vetrnic, ki smo jih že spoznali, lahko pa izdelate čisto svojo obliko in ugotovite, ali je ta oblika učinkovitejša od drugih. | ||
| - | Ko je vetrnica izdelana, jo priklopimo na motor in multimeter. | ||
| - | Vaja 2: Pritrdi vetrno turbino na kolo ali skiro | ||
| - | Naš generator elektrike pritrdimo na kolo z vezicami. | ||
| - | |||
| - | Vaja 3: Preizkusi učinkovitost vetrnice in turbine z multimetrom ter primerjaj meritve | ||
| - | Odmerjena pista dolžine 100 m bo naš poligon za merjenje, koliko voltov energije lahko proizvedemo z vožnjo kolesa ali skiroja. Poženi kolo in poglej na multimeter. Izmerjeno vrednost si napiši v knjižico in jo primerjaj z drugimi. | ||
| - | |||
| - | Moja vetrnica proizvede ………………………….. mV izhodne moči pri vožnji na 100 m. | ||
| - | Katera oblika je bila najbolj učinkovita? | ||
| - | Vaja 4: Poveži LED luč na vetrno turbino in ujemi veter! | ||
| - | Zdaj ko smo videli, da nam je uspelo izmeriti veter, ga lahko še uporabimo tako, da na cesti postanemo bolj vidni in na vetrnico priklopimo dodatno lučko. Ali sveti? | ||
| - | Za izdelavo učinkovitejše oblike vetrnice za zajem vetra lahko pogledaš naslednje modele, ki so bili oblikovani tako, da najbolj izkoristijo lastnosti aerodinamike in upoštevajo koeficient zračnega upora pri obliki. Nekaj vzorcev za izdelavo vetrnice najdeš tudi na strani X in Y. Prav tako si lahko pomagaš z informacijami iz prvega poglavja Kaj pravi znanost. | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Nekaj vzorcev za izdelavo vetrnice: | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Moje ideje za izboljšanje učinkovitosti vetrne turbine: | ||
| - | |||
| - | |||
| - | O avtoricah | ||
| - | |||
| - | Maša Dobrina je ustvarjalna razmišljevalka, | ||
| - | Monika Pocrnjić | ||
| - | Vstavi BIO | ||
| - | |||
| - | |||
| - | Kolofon | ||
| - | Naslov: | ||
| - | Podnaslov: Naredi sam (DIY) (9+) (Radovednež do Raziskovalec, | ||
| - | Avtorici delavnice: Maša Dobrina, Monika Pocrnjić | ||
| - | Avtorica labbooka: Maša Dobrina | ||
| - | Fotografije in sheme: Maša Dobrina | ||
| - | Prelom in oblikovanje: | ||
| - | Lektura: Maša Dobrina | ||
| - | Produkcija delavnice: MKC Maribor, Platforma konS | ||
| - | Kraj in založba: Novo mesto, LokalPatriot | ||
| - | Leto izida: 2023 | ||
| - | Naslov knjižne zbirke, štetje v zbirki: Labbook konS, x. knjižica | ||
| - | Naklada: | ||
| - | Brezplačna publikacija | ||
| - | Labbook je nastal v okviru projekta konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost. Projekt konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. | ||
| - | CIP – Kataložni zapis o publikaciji | ||
| - | Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana | ||
| - | 780.653: | ||
| - | DOBRINA, Maša | ||
| - | Ujemi veter : labbook : naredi sam (DIY) (9+) : raziskovalec, | ||
| - | [avtorica Labbooka Maša Dobrina ; avtorica uvodnega besedila Maša Dobrina ; fotografije in sheme Maša Dobrina]. Novo mesto : LokalPatriot, | ||
| - | ISBN 978-961-92137-8-0 | ||
| - | COBISS.SI-ID 117399555 | ||
start.1684747614.txt.gz · Last modified: 2023/05/22 11:26 by mdobrina